Spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov”. Zaradi zagotavljanja popolne uporabniške izkušnje jih omogočite. Sprejmi | Več o piškotkih

V letu 2016 smo rasli z e-viri

Leto 2016 je bilo v slovenskih splošnih knjižnicah namenjeno promociji e-virov. Ob dnevu splošnih knjižnic je goriška knjižnica priredila poseben vseslovenski dogodek v ta namen. Tudi naša knjižnica je e-virom namenila veliko pozornost z izdajo publikacije ob 60-letnici knjižnice. Publikacija je posvečena izključno elektronskim virom, od tod tudi njen naslov - S pogledom v prihodnost. Prihodnost knjižnic je namreč vse bolj elektronska, čeprav upamo, da nas boste tudi fizično obiskovali. 

 

 

Ob dnevu splošnih knjižnic 2015

Smo v naši knjižnici posvetili dan zbiranju fotografskih spominov za portal Album Slovenije. Povabili smo vse imetnike fotografij, starejših od leta 1990. Fotografije, povezane s praznovanji, smo si ogledali, jih digitalizirali, si zapisali zgodbo, ki se navezuje nanje, in jih vrnili posameznikom. Fotografije lahko na portalu objavi tudi vsak sam. Vabljeni k obisku portala! 

 

20. november 2014 - dan splošnih knjižnic

20. november je tradicionalen praznični dan slovenskih splošnih knjižnic. Letos ga posvečamo povezovanju in ga ponazarjamo s partnerstvi pri vzpostavitvi portala dobreknjige.si, ki je začel nastajati v letu 2012 v knjižnicah Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica v partnerstvu z osrednjimi knjižnicami Obalno-kraškega in Goriškega območja. Vanj se vključujejo še druge splošne knjižnice in skupaj oblikujejo portal s pregledom kakovostne literature.

Osnovni namen projekta »dobreknjige.si« je vzpostaviti enoten spletni portal slovenskih splošnih knjižnic s celovitimi, neodvisnimi predstavitvami kakovostne literature, namenjenimi vsem, ki v poplavi literature iščejo nekaj »res dobrega« zase. Cilji sodelovanja splošnih knjižnic pri tem portalu so tudi: promocija branja, promocija kakovostne literature, predstavljanje kvalitativnega potenciala knjižničnih zbirk, utrjevanje strokovnega sodelovanja med slovenskimi splošnimi knjižnicami in sodelovanje uporabnikov v procesih oblikovanja knjižnične ponudbe. Inovativne tehnologije spleta 2.0 omogočajo knjižnicam vzpostavitev novih oblik komuniciranja in interakcij z uporabniki, ki spletne kulturne dobrine ne le uporabljajo, ampak jih tudi ustvarjajo, ponovno uporabljajo, jim dodajajo nove pomene in iz njih poustvarjajo nove oblike.

 

20. november - dan splošnih knjižnic

                             Tukaj smo za ljudi in zaradi ljudi!

 

Tema praznika splošnih knjižnic 2013 je bila zagovorništvo. Naš zagovornik je bil pisatelj Vanja Pegan.

"Knjižnica je kraj zgodb, je kraj življenja, je pribežališče ljudi, ki še vedno verjamejo v pokrajine besed - v vrednote, ki jih nosimo v sebi in ne na sebi.  

Zelo neumno in zelo v »duhu časa« je, da obstaja poniglavost odgovornih ljudi, ki niso sposobni sprevideti, da je potrebno iz teh pribežališč narediti palače, palače besed!

Pa ne (samo) z gradbenimi posegi, a ne? (Podnapisov poniglavcem na tem mestu pač ne bom napisal.)

Toda ne, poniglavost seštevalcev in fiskalcev  (ustvarjalcev dobičkov, super trgovskih centrov, parkirišč in tekmovalnosti) ne razume obračunavanja dodane vrednosti duhu bralca, ki po vsaki prebrani knjigi postane večji za en svet,  kvalitetno odmaknjen od požrešne snovnosti in površnosti, oddaljen od totalitarnih praks tega rušečega se sveta.

Predstavljajte si, predstavljajte, da bi nekega dne poniglavci ugotovili, koliko je vredna ena prebrana knjiga, en verz, ki ti povrne upanje - koliko življenj lahko živiš, če bereš, zavzeto bereš …  Nehali bi šteti in – začeli bi brati.

In svet bi bil lepši kraj.

Dobro opremljene knjižnice so ene izmed redkih ladij, ki lahko kljubujejo valovom in vetrovom sveta, ki generira nevedne, v golo materialnost in pojavnost zagledane ljudi. Saj, ti bodo trošili, kupovali in bili vidno zadovoljni v svojem malem snovnem imetju; pa čeprav bo sosed umiral od lakote in nikomur ne bo padlo na pamet, da bi starki pomagal čez cesto, da bo nekje na obzorju divjala vojna, polna umirajočih zastrupljenih otrok … Politiki, ravno tako iz njihovih vrst, pa bodo kot smrdeče hijene trgali na kose tisto, kar v resnici ne more pripadati posamezniku, tisto, kar lahko pripada le narodu – domovino.

Ha, ha, poniglavci in pezdeti, ne veste, kaj je domovina, kaj jo gradi? Štejte, štejte …

V tem primeru je jok, ki bo posledica tega štetja, neizbežen.

Nekoč sem zapisal:

Zakaj torej brati, pisati? Ima to v tem izpraznjenem in okrušenem svetu sploh še kak pomen? Odgovor se mi prikazuje kot slika, kot jamska slikarija, z neokretno roko narisan krik, kot čoln, na katerem vedno znova poskušam v nevihti postaviti jambor, napeti jadra, odpluti v smeri svojih misli, svoboden in učlovečen.

Vsekakor se deklariram za zagovornika knjižnic in s tem za zagovornika boljšega sveta!"

 

Branje je potapljanje ...

»Branje je potapljanje; pustolovščina, ki nas vleče v neznano in komaj sluteno, ko v sladki omami  tonemo v gosto tkivo življenja in se pred našimi začudenimi očmi svetovi spreminjajo in skozi naše duše plivka voda milosti in strastnega doživetja; to je pustolovščina, v kateri nas zapeljuje, nas navdihuje in nam grozi čudno lepa skrivnost vrtincev zgodovine in intimnih izpovedi, ujetih v tuje zgodbe in pesmi.

In takrat, ko nam že skoraj povsem zmanjka zraka in se moramo vrniti v vsakdanja življenja, za hip, za bežen utrip spoznamo, da tudi lastnih zgodb ne moremo doživljati polnokrvno, če nam niso domače zgodbe tujih ljudi. Znova se potopimo, brž ko utegnemo. Tako se krepi veliko, tajno, odrešujoče, noro bratstvo bralcev in knjig.«                                 

 Aleš Debeljak

 

20. november, dan slovenskih splošnih knjižnic

Na območju 210 slovenskih občin deluje 58 splošnih knjižnic z 273 izposojevališči in 12 bibliobusov, ki se ustavljajo na 663 postajališčih v 584 krajih.

V splošne knjižnice je včlanjenih preko pol milijona prebivalcev Slovenije, ki knjižnice obiščejo skoraj 10-milijonkrat letno. V knjižnicah si izposojajo različno gradivo, obiskujejo prireditve, se udeležujejo izobraževanj, uporabljajo računalnike in internet, dostopajo do različnih baz podatkov, berejo časopise in revije. Storitve knjižnic lahko uporabljajo tudi virtualno, z obiskom spletnih strani splošnih knjižnic, virtualne knjižnice Slovenije (COBISS), portala KAMRA in digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si).

Vsak Slovenec si povprečno izposodi 12 enot gradiva na leto, kar nas uvršča v evropski vrh. Prispevek za delovanje knjižnic znaša 24 EUR letno na prebivalca Slovenije.

Povzeto po: Vodeb, Gorazd. (2009). Podoba slovenskih splošnih knjižnic v letu 2008. Knjižnica, 53(1/2), str. 33-51.

 

Odšel je pesnik Tone Pavček. Njegova poezija ostaja za vedno ...

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi:
vnovič
in zopet
in znova.

Tone Pavček (29. 9. 1928 - 21. 10. 2011)

 

Pesem našega sodelavca na filmskem platnu

Naš sodelavec Marko "nastopa" v novem slovenskem filmu Metoda Pevca Lahko noč, gospodična s svojo pesmijo:

Samo molčiš, je rekla.
Si bil tiho, ko je to rekla.
Nisi rekel ničesar, ko je to rekla.
Nisi imel kaj reči.
Nimaš kaj reči.

(Razen tega, česar ne rečeš.)

 

Marko Matičetov: Je rekla (iz pesniške zbirke Boš videl)

 

 

 

 

 

 

 


slovensko italiano
2019 © Mestna knjižnica Piran | O spletni strani