
|
 |
 Domača stran > Prireditve > O Cirilu Kosmaču Prireditve O Cirilu Kosmaču
ŽIVLJENJE
Ciril Kosmač, pisatelj, scenarist, prevajalec, publicist in dramaturg se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu
ob Idrijci kot drugi od štirih otrok. Odraščal je v revni kmečki družini, a je v domačem okolju dobil veliko
kulturnih spodbud, saj sta bila starša odlična pripovedovalca zgodb, oče pa je bil tudi ustanovitelj bralnega
društva.
Ker je bil narodno zaveden, se je že kot deček vključil v tajno narodnorevolucionarno organizacijo primorske
mladine in bil zaradi protifašističnega delovanja večkrat zaprt. Po pobegu v Jugoslavijo je začel vneto prebirati
slovenske pisatelje, prevajal je iz italijanske književnosti, se izobraževal in učil tujih jezikov.
Po letu 1938 je živel zunaj domovine, med drugo svetovno vojno je bil v Franciji, Angliji in severni Afriki,
nato v partizanih, kjer je postal urednik Slovenskega poročevalca. Po vojni je bil umetniški vodja Triglav
filma v Ljubljani, objavljal pa je tudi članke in uvodnike v dnevnem časopisju. Leta 1956 se je preselil v
Portorož in se kot svobodni književnik posvetil samo literarnemu ustvarjanju in prevajanju.
Od leta 1961 je bil član SAZU. Za življenjsko delo je leta 1980, že po smrti, prejel Prešernovo nagrado. Umrl
je v Ljubljani 28. januarja 1980, pokopan je v Ročah nad rojstnim Slapom.
DELO
Ciril Kosmač, pronicljiv in psihološko poglobljen ustvarjalec krajših literarnih zvrsti, je bil v 30. letih
skupaj z Vorancem, Kranjcem in Ingoličem eden vodilnih socialnih realistov. V svojih delih se je vračal v
domačo dolino, k njenim malim ljudem in njihovim usodam (zbirka novel Sreča in kruh). Z globoko prizadetostjo
in občutljivostjo je slikal vaško življenje, nacionalno in socialno tragiko tolminskega človeka, svet čudakov
in vaških posebnežev, hrepenenje po ljubezni kot najglobljem načelu življenja. Tudi po vojni, ko je vnašal v
svoje delo elemente modernejše proze (Pomladni dan, Balada o trobenti in oblaku, Tantadruj), predstavljajo
glavno tematiko njegovih del ljudje in njihove zgodbe iz rojstne doline, ki se jim pridružijo razmišljanja o
umetniškem ustvarjanju in smislu človekovega bivanja.
Po svojih literarnih delih je napisal tri scenarije za celovečerne umetniške filme: Na svoji zemlji (po noveli
Očka Orel) ter Balada o trobenti in oblaku in Tistega lepega dne (po istoimenskih novelah).
Kosmačevo delo je po obsegu med skromnejšimi, vendar sta vrednost in pomen njegovega sporočila občečloveška
in brezčasna. Kot je zapisal dr. Boris Paternu, "gre za pisatelja, ki je poleg daru besede nosil v sebi tudi
dar molka". Ali kot je v pogovoru izrekel umetnik sam: "Pride iz srca, srce je velika njiva: ko pokosim, mora
spet zrasti ..." In skozi Kosmačeve pripovedne osebe je zrasla na preprost in jasen način posredovana velika
vera v človeka in življenje.
IZ BIBLIOGRAFIJE KNJIŽNIH IZDAJ
- Sreča in kruh (novele), 1946
- Na svoji zemlji (scenarij), 1949
- Pomladni dan (kratki roman), 1953
- Iz moje doline (izbor novel), 1958
- Balada o trobenti in oblaku (novela), 1968
- V gaju življenja (izbor novel), 1972
- Sreča in lepota (izbor novel), 1973
- Tantadruj (novela), 1980
- Medvejke (mladinska črtica), 1981
- Kamen in njiva, Pravljica o maku (pravljici), 1984
- Prazna ptičnica (pripoved), 1988
|