Spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov”. Zaradi zagotavljanja popolne uporabniške izkušnje jih omogočite. Sprejmi | Več o piškotkih

O pisatelju

ŽIVLJENJE

Ciril Kosmač, pisatelj, scenarist, prevajalec, publicist in dramaturg se je rodil 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci kot drugi od štirih otrok. Odraščal je v revni kmečki družini, a je v domačem okolju dobil veliko kulturnih spodbud, saj sta bila starša odlična pripovedovalca zgodb, oče pa je bil tudi ustanovitelj bralnega društva.

Ker je bil narodno zaveden, se je že kot deček vključil v tajno narodnorevolucionarno organizacijo primorske mladine in bil zaradi protifašističnega delovanja večkrat zaprt. Po pobegu v Jugoslavijo je začel vneto prebirati slovenske pisatelje, prevajal je iz italijanske književnosti, se izobraževal in učil tujih jezikov.

Po letu 1938 je živel zunaj domovine, med drugo svetovno vojno je bil v Franciji, Angliji in severni Afriki, nato v partizanih, kjer je postal urednik Slovenskega poročevalca. Po vojni je bil umetniški vodja Triglav filma v Ljubljani, objavljal pa je tudi članke in uvodnike v dnevnem časopisju. Leta 1956 se je preselil v Portorož in se kot svobodni književnik posvetil samo literarnemu ustvarjanju in prevajanju.

Od leta 1961 je bil član SAZU. Za življenjsko delo je leta 1980, že po smrti, prejel Prešernovo nagrado. Umrl je v Ljubljani 28. januarja 1980, pokopan je v Ročah nad rojstnim Slapom.

DELO

Ciril Kosmač, pronicljiv in psihološko poglobljen ustvarjalec krajših literarnih zvrsti, je bil v 30. letih skupaj z Vorancem, Kranjcem in Ingoličem eden vodilnih socialnih realistov. V svojih delih se je vračal v domačo dolino, k njenim malim ljudem in njihovim usodam (zbirka novel Sreča in kruh). Z globoko prizadetostjo in občutljivostjo je slikal vaško življenje, nacionalno in socialno tragiko tolminskega človeka, svet čudakov in vaških posebnežev, hrepenenje po ljubezni kot najglobljem načelu življenja. Tudi po vojni, ko je vnašal v svoje delo elemente modernejše proze (Pomladni dan, Balada o trobenti in oblaku, Tantadruj), predstavljajo glavno tematiko njegovih del ljudje in njihove zgodbe iz rojstne doline, ki se jim pridružijo razmišljanja o umetniškem ustvarjanju in smislu človekovega bivanja.

Po svojih literarnih delih je napisal tri scenarije za celovečerne umetniške filme: Na svoji zemlji (po noveli Očka Orel) ter Balada o trobenti in oblaku in Tistega lepega dne (po istoimenskih novelah).

Kosmačevo delo je po obsegu med skromnejšimi, vendar sta vrednost in pomen njegovega sporočila občečloveška in brezčasna. Kot je zapisal dr. Boris Paternu, "gre za pisatelja, ki je poleg daru besede nosil v sebi tudi dar molka". Ali kot je v pogovoru izrekel umetnik sam: "Pride iz srca, srce je velika njiva: ko pokosim, mora spet zrasti ..." In skozi Kosmačeve pripovedne osebe je zrasla na preprost in jasen način posredovana velika vera v človeka in življenje.

IZ BIBLIOGRAFIJE KNJIŽNIH IZDAJ

Sreča in kruh (novele), 1946

Na svoji zemlji (scenarij), 1949

Pomladni dan (kratki roman), 1953

Iz moje doline (izbor novel), 1958

Balada o trobenti in oblaku (novela), 1968

V gaju življenja (izbor novel), 1972

Sreča in lepota (izbor novel), 1973

Tantadruj (novela), 1980

Medvejke (mladinska črtica), 1981

Kamen in njiva, Pravljica o maku (pravljici), 1984

Prazna ptičnica (pripoved), 1988

slovensko italiano
2019 © Mestna knjižnica Piran | O spletni strani