V četrtek, 21. maja, smo gostili Nika Škrleca, ki nam je predstavil svoj knjižni prvenec z naslovom, ki že sam po sebi izzove, preseneti in morda celo malce zmede – Pozabi vse, kar veš o spominu.
Večer je bil posvečen spominu – sposobnosti, ki se nam pogosto zdi samoumevna, a nas hitro postavi na realna tla, ko pozabimo ime, datum ali ključe od stanovanja. In kdo bi bil primernejši sogovornik o tej temi kot človek, ki ni le igralec, televizijski voditelj, temveč tudi večkratni državni prvak v pomnjenju? Znan je tudi po svojih osupljivih spominskih podvigih, med drugim po slepem sestavljanju Rubikovih kock in rekordu v recitiranju 3141 decimalk števila π.
Njegova knjiga ni zgolj priročnik za boljše pomnjenje, temveč povabilo k radovednosti. Spodbuja nas k razmisleku o tem, kako delujejo naši možgani, kako nastajajo spomini in zakaj si nekatere stvari zapomnimo za vedno, drugih pa nikakor ne moremo priklicati. Posebnost knjige je tudi v tem, da znanost približa na izjemno človeški, igriv in dostopen način – z združevanjem osebnih izkušenj, humorja in praktičnih tehnik.
Prav te tehnike smo imeli priložnost spoznati tudi v praksi. Poglobili smo se v ”kraljico tehnik pomnjenja” – palača spomina. S pomočjo domišljije in miselnega potovanja skozi prostor smo si uspeli zapomniti sedem naključnih besed, ki jih zaradi zabavnega pristopa najverjetneje še dolgo ne bomo pozabili. Kljub temu pa nas je Nik opomnil, da brez ponavljanja, informacije ne preidejo v dolgoročni spomin. Najbolj učinkovit način učenja ostaja sprotno preverjanje znanja – torej aktivno sprotno preverjanje, koliko smo si dejansko zapomnili.
Pri pomnjenju ima pomembno vlogo tudi preprosta, a učinkovita kratica PPP – povezave, podobe, prostor. Gre za metodo, ki je še posebej uporabna pri pomnjenju imen: ime povežemo z asociacijo, jo vizualiziramo in umestimo v prostor.
Večer smo sklenili z razmislekom o vplivu umetne inteligence na naše kognitivne sposobnosti, o šolskem sistemu, ki še vedno močno temelji na pomnjenju, ter o skrivnostih izjemnega spomina in hitrega priklica tekmovalcev v televizijskem kvizu Na lovu.
Zaključna misel večera je bila preprosta, a močna: radovednost je tista gonilna sila, ki nas vodi k novim znanjem. Zato si dovolimo – in upajmo – biti od danes naprej še nekoliko bolj radovedni.
