V ponedeljek, 19. 10., smo se na bralnem klubu v Luciji pogovarjali o našem klasiku in letošnjem jubilantu, Ivanu Cankarju. Beseda je tekla o njegovi manj znani povesti Kurent, v kateri je naš prvi profesionalni pisatelj očrtal osnovne poteze slovenskega naroda. Ukaz stvarnika ob stvarjenju Slovenije »Tod bodo živeli veseli ljudje!« se je ironično preobrnil in da, ljudje so veseli, a le, ko veseljačijo, le za tisto eno uro na tisoč ur bridkosti. Kurent jim igra in prinaša veselje, a to je le nasilno, žalostno veselje, prepojeno z alkoholom. Najbogatejša hiša v vasi je krčma, v Ljubljani ne vedo niti, ali nazdravljajo vojskovodji ali pesniku, samo da nazdravljajo, pa naj bo Koseski ali Prešeren, na Brezju pa romarji žarijo, saj se lahko iz »temotne cerkve rešijo v krčmo.«
Pogovorili smo se o Cankarjevi aktualnosti tudi dandanes, saj nam brezciljno veseljačenje ni tuje? Nam še vedno Kurentove pesmi lajšajo bolečino z eno veselo uro na tisoč ur bridkosti ali smo zmožni pristnega veselja?
Naslednje srečanje bralnega kluba bo 23. novembra ob 18. v Knjižnici Lucija, obravnavali bomo Misterij žene pisateljice in Cankarjeve prijateljice Zofke Kveder, ki se je letos novembra spominjamo ob 100. obletnici smrti.
